Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte.
Nisem tukaj.
Ne spim.
Sem tisoč vetrov, ki bučijo,
sem diamantni lesk snega,
sem sončni žarek na zrelem klasju,
sem jesenski dež.
Ko se zbudite v jutranji tihoti,
sem veseli ščebet ptic, ki krožijo v letu,
sem zvezde, ki svetijo v noči.
Ne stojte na mojem grobu.
Nisem tukaj.
Ne spim.
Epitaf na ljubljanskih Žalah/Podgornik Reš/2005
.
Kako lepo. Na enem grobu pa piše: "Celo življenje sem bil zdrav, zdaj pa takole." :)
OdgovoriIzbrišiItak maš najbolj kul stil fotografiranja.
OdgovoriIzbrišiSe strinjam z Ireno.Izkoristim priložnost,da pozdravim oba :)...
Izbrišiuau.
OdgovoriIzbrišivsak teden grem dvakrat mim žal, torej v skupnem seštevku sm šla že kkšne 789450834krat, pa še nikol tega nism opazila.
res mi je všeč.
hvala, naslednjič bom pogledala. (:
o waw kolk kul... <3
OdgovoriIzbrišiRes čudovito napisano tole, hvala, da deliš z nami! Fotka pa tudi svetovna!
OdgovoriIzbrišilepo.
OdgovoriIzbriši