sisi in da haus

12/17/2017
"Samo z iskreno zgodbo lahko nekomu daš nasvet, da podeliš sebe."



7. december 2017 okoli devetih zvečer.

Draga moja Sisi Silvia.
Mogoče bova pa kar vse pokazala, kar je v tem mailu. Kaj praviš? Nekaj drugačnega. 

Kar se odločiš, meni je vse ok.

Sej veš, da si ti sokriva, da sem navdušen nad vsem lepem, kar spada k bivanju, če je to pravi prevod besede "lifestyle". Ko je bila Sisi shop še v Ljubljani, je bil it tja, res pravi event. V resnici si šel domov. Jaz sem hotu kar žvet tam. In bit cimer s prodajalci.
Moj human še vedno ne more verjet, da navdihujem druge ljudi, z vsemi lepimi stvarmi in ustvarjalnostjo, čeprav srce to ve. Hvala da sem sokrivka.

Ja, pogrešam tisto Sisi; ljudi, pogrešam čebljat o vsem tem, kako lahko simple ustvarimo, spremenimo dom ... Ful sem bila s srcem tam notri in to ste najbrž čutili vsi, zato ste tudi radi zahajali tja ali pa hoteli tam živet.


Si se imela fino v Ljubljani?
Toliko kot sem hotela zbežat ven iz Ljubljane, toliko želim priti nazaj. Oboje še vedno obstaja.
Zaprtje trgovine je bila posledica selitve v tujino, pa tudi velika posledica moje osebne poti, v samo sebe. Pač rabila sem čas in prostor … še vedno ga.

Si se ful spremenila odkar si pobegnila?
Ja, sem se. Ampak samo v smislu, da zdaj izhajam res samo iz sebe, za sebe in ne morem več zatajit sebe, čustev in ne srca. Pa sej to pride tudi z leti, al kako ljudje temu pregovorno rečemo. Pa ne bi bila rada stara 20 in ne 30, 40-ka je super. Pol se kar polepšamo se mi zdi.




Dej mi en nasvet, kot mlademu fantu (nimam te za staro, no offense), ki se želi imeti fino v lajfu.
Kaj bi si želela slišat ti, kot mlada punca? Želiš isto svojim tamalim? 
Hihi, če vprašaš moje otroke, me imajo poln kufer, ker vse kar skoz težim je: "A delaš to kar čutiš? A slediš sebi in ne sistemu in ne družbenemu omrežju!?"
Uf, jaz sem bežala od veliko stvari kot mlada punca, pa tudi če ti takrat vsi starejši govorijo o svojih izkušnjah in kako moramo živeti. Ampak vsi imamo svojo pot, drugačne izkušnje, iščemo sebe in svoje cilje. Jaz res razumem vso mojo pot, ampak šele zdaj, ko se obrnem nazaj in sem jo zmožna videti. Takrat, ko se mi je zgodila, je nisem razumela.
Ljudje želimo svoja življenja kontrolirati … ampak kaj pa, če vse spustimo? Tudi vse tiste besede: "Ampak jaz ne morem ker ... ampak ti ne razumeš, ker moja situacija ... ampak tebi je lahko, ker si lucky ..." A srečo lahko kupiš na stojnici? Se postaviš v vrsto in rečeš: "Eno kilo sreče prosim?" To bi bilo fino, a ne?  Kaj pa je sploh sreča?
 

Jaz sem ful rada sama s sabo; ko sem se nehala pretvarjat kdo sem, ko sem si dala možnost, da duša sploh pride na površje. In tako lahko sledim sebi, se ne kritiziram, ne tekmujem več in se učim brezpogojno ljubiti prvo sebe in ljudi okoli sebe. A sem zašla s teme? Mislim da ne, ker je čisto vse povezano z nami. Samo z iskreno zgodbo lahko nekomu daš nasvet, da podeliš sebe.
No, zdej veš, kako so moji tamali z mano.





Kaj ti pomenijo predmeti? Jih zbiraš? Te zanimajo njihove zgodbe?
Joj, zmeri manj mi pomenijo, vem da se sliši čudno, samo ne poročam se več s predmeti in ljudmi. Samo s sabo se. Seveda imam rada lepe predmete, obožujem stole in luči, ampak nisem več odvisna od njih. Dom je tam, kjer sem jaz, predmeti pa vedno pridejo, ko jih izberemo.

Sedaj imaš tudi kolekcijo keramike, ane? A hočeš, da imamo samo lepe mize ali bi rada sporočila še kaj?
Vem, da itak že vse obstaja, zanimalo me je samo, kaj bomo mi dodali, polepšali, v kaj verjeli. Nepopolne besede, sporočila na keramiki prihajajo iz mene: nekaj, na kar imam lepe spomine, ko mi še vedno srček lahko zaigra; komad, mesto, ljudje ... Moji življenjski recepti, vidni predvsem na krožnikih so čist simple, prisežem, ampak tako resnični.  Ful pomembno se mi zdi, da naredim nekaj, kar si lahko vsak privošči in odnese domov.






Prodajaš jo v fletni trgovini na F.
Ja, Farbarela in Extra Ordinary. Pa najlepše od tega je, da so lokacije prišle same do mene, ker tako probam tudi zdaj živet: brez kontrole kaj vse moram, kam vse moram prodat, koliko etc.
Če si zaupamo, stvari pridejo in seveda moramo narediti nekaj človeških korakov prej.
Pa Katarina iz Farbarele je bila moja bestica, ko sva bile čisto majhne, in po skoraj 30 letih sva se našle tuki, lepo ne?
Pa Iris iz XO, ko mi je svetovala kaj vse rabim, ko sem trgovino odpirala prvič, 9 let nazaj. Ful mi je pomagala, zdej pa prodajam svoje stvari v njeni konceptni trgovini, lepo a ne?




Se rada izgubiš v decembru in njegovih čarih ali si bolj samotarka, ki ne praznuje.
Samotarka, nisem za to mass gravitacijo, večkrat imam stiske kot ne.
In seveda praznujem. Tukaj so tudi otroci, pa želje … Če bi pa lahko daleč zbezala, pa tudi bi.




Kaj bi rekla, da je zate idealno jutro ali pa kar dan?
Idealno praviš? Kaj že to pomeni?
Dobra sveže pražena kava v mojem stanovanju, kjer živim pa predihat stvari, dat ven iz sebe kar ni moje ...

Kje je point življenja? Si ga že uspela najti?
Srce, srce, srce, srce, srce ...
Ja, vsi ga imamo, mu poskušamo sledit, ampak tako težko ga je slišat, ker nas možgani in ego skoz zavajajo in so tako prekleto glasni, da se srček v večini skrije in pot do njega je kar intenzivna, meni najtežja, ampak rabimo pogum.
Point mi je samo ta: A delam kar čutim? A sem tam kjer želim biti? A sem iskrena do sebe?
Seveda je vse to lahko napisat, ampak moja pot do srca je bila ful naporna. Je še vedno. Ampak ljubim celo pot in komi čakam, kam me se pelje ...


Hvala Klemen, da me deliš na tvojem čudovitem blogu, hvaležna.




Tole lepo šalčko ti podarjava s Sisi. Enostavno skočiš na moj instagram profil, v komentar pod fotografijo objavljeno v nedeljo, 17. 12. 2017, označiš dve osebi in sodeluješ. Pravila in pogoje sodelovanja si preberi tu. Spremljaj moj instagram, kjer te čaka več informacij, tudi tista, kje in kdaj bo razglašen nagrajenec.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

novejše zgodbe starejše zgodbe Domov