temu pravim dom

Čemu pravim dom?

Tišini in miru.
Neoprani posteljnini in politi jutranji kavi.
Vonju po prepraženi čebuli in pečenemu kolaču.
Objemu in skritem mestu za jok.
Varnem zavetju in prostoru za druženje.
Kjer poletni večer dvigne gin tonik, pozimi pa te pozdravi kamilični čaj.
Zatočišču za kupljene in najdene predmete.
Mestu za razmislek in odmislek.
Vračališču, kjer sem sprejet.

RASTLINE

Prebral sem, da je tvoj dom tam, ker so tvoje (sobne) rastline.
V zadnjem času to drži tudi zame.
In še nekaj je.
Moje rastejo, začuda.

OBEŠALNIK V VEŽI

Ker nanj obesim ključe, klobuk in moj najljubši predmet, smetišno.
Je prvi pozdrav doma.
In všeč mi je, da ne izgleda, kot navadna veža.
Ampak prikazuje povzetek tistega, ki te čaka tudi v drugih prostorih.

SKODELICE

Ker jih ni nikoli preveč.
Pa tudi zato, ker jih nevede zbiram.
Tudi vinske kozarce imam, nič skrbet.

MINI BAR

Je pa še v nastajanju.
Iščem pravo kamnito ploščo, na kateri bodo zložene stekleničke in kozarci in vsi potrebni pripomočki, ki lajšajo življenje.

Pa tudi svoj gin bi rad naredil (ne le pil).
Kdo pozna človeka, ki bi ga lahko spacal zame?
Javite, prosimhvala!

GRAMOFON

Najlepše darilo.
Najlepši zvok.
Rabite.

NOČNA OMARICA

Ki to ni.
Na njej pa občasno revija in vedno kozarec vode, krema za roke in lučka.
Za njo pa ogledalo, ki odbija jutranje sončne žarke in podvaja zeleno lepotico v kotu.





Vse to je moj dom.