Svarilo o preobilju

11/13/2018


Danes sem na nedeljskem kosilu gostil svojo družino. Navado imamo, da se vsako nedeljo ob 12.30 zberemo. Vsak kuha eno nedeljo, zato smo vsako nedeljo drugje. Če povem iskreno, se nedelje potihem nadvse veselim. Zanima me, kaj bomo jedli. Pa tudi, iz česa bomo jedli? Kaj se je novega zgodilo? Kdo ima nove čevlje? Komu je crknu avto? Dobri dve uri, včasih pa tudi krepko več, se skupaj deremo in deremo, naj se ne deremo tako glasno. Drugače težko opišem ta, skoraj čudaška družinska druženja.

In, kot sem omenil, nas druži tudi želja po odkrivanju novosti preteklega tedna. Ko smo pri bratu, kosilu obvezno sledi predstavitev novih strojčkov, ki so "nujno potrebni" za gospodinjstvo, vrt in delavnico. Ko smo pri sestri, se pogovarjamo o, po mnenju nekaterih članov družine, nerazumljivem pojavu sodobne družbe - veganstvu. Ko smo doma, jemo zelenjavo z vrta in klobase iz sosednje kmetije. Ko smo pri meni, spoznavamo majhne prispevke k bolj vzdržnemu gospodinjenju. V nedeljo sem predstavil komplet bambusovih posod, recimo.

In prav pri zadnjem nedeljskem kosilu se mi je utrnila misel, da zares živimo v preobilju. Kaj vse imamo in se nam zdi samoumevno. Toliko lepega si naberemo v svoje življenje in vse to kmalu tudi zavržemo.




Včasih se sploh ne zavedamo, kako naša vsakodnevna dejanja vplivajo na naše zanamce, pa tudi na nas same.




Danes si vsi želimo česa novega, lepega. Vse prevečkrat pa ne pomislimo, kaj se bo s tem predmetom zgodilo čez nekaj mesecev ali let. Ga bomo podarili naprej ali zgolj zavrgli? Se bomo basali s hrano iz Španije in se pili vodo iz plastenk, namesto iz pipe?

In popolnoma štekam, da je večini branje tega jamrajočega posta brezvezno, ker ste prakse o organskih biorazgradljivih vrečkah, hejtanju plastike na vsakem koraku, posojanju oblačil in tehnike pa recikliranju in prehranjevanju z lokalno hrano že osvojili pred časom. Morda vse skupaj toliko bolj hejtamo tudi zato, ker danes skoraj ni podjetja, ki se ne bi hvalilo s svojim prispevom k zeleni prohodnosti. Pač je biti eko in bio postalo trendovsko. In prav je tako! Če vse to pripomore k resničnemu ozaveščanju in skrbi za zdravo bivalno okolje. Če je ves ta pomp v službi boljše prihodnosti, se s tem popolnoma strinjam.







Zato nas danes spodbujam, da aktivno sprejmemo odločitve, ki bodo pozitivne za naša življenja, našo družbo, naše okolje. Odločitve, ki bodo temeljile na spoštovanju in odgovornosti. Če bomo storili le korak, se zavedali svojih navad in jih počasi skušali obrniti v bolj vzdržni jutri, prihodnost morda ne bo tako temna, kot se obeta sicer. Začnimo danes! Lepo bo. Ne dvomim v nas.*



* Zoki, lahko uporabš v svojem predvolilnem govoru.



Pa ne rečem, da sam nisem krivec. Vsi smo! Zato je ta zapis najprej samorefleksija, nato svarilo tebi.









Ni komentarjev:

Objavite komentar

novejše zgodbe starejše zgodbe Domov