To ni 7 nasvetov do bivanja brez plastike | NE-smetiti

7/07/2019

Kakšen odnos imam do okolja in kako naj živim čim bolj vzdržno? 





Kot vsi, tudi sam bijem dnevno bitko s smetmi. Po eni strani me strokovna krajinsko arhitekturna usmerjenost, kot angelček na rami, stalo opozarja na pomen naravnih virov, ohranjanje planeta za zanamce, varstvo habitatov in blablabla ...; me po drugi strani stalo mamijo nove in nove bedarije, ki jih "res nujno" potrebiujem. Ko govorimo o smeteh, največkrat mislimo le na očem vidne odpadke. Se pa v naši vodi in hrani vse pogosteje pojavljajo mikro plastični delci, ki delujejo kot motilci naših in organizmov živali. Plastika v okolje vstopa na očem vidne in ne vidne načine. Prav slednji so za človeka najnevarnejši. Zaradi plastike moški postajamo vse manj plodni. In koliko je še drugega onesnaževanja! Modnega, vizualnega, oglaševalskega, zvočnega onesnaževanja, pa svetlobnega ... Preveč, da bi našteval. O onesnaževanju in smeteh je razmišljanja strokovnjakov in ljudi v praksi zbral #13 Outsider.

Kakšen odnos imam torej do okolja in kako naj živim čim bolj vzdržno? To je podnaslov tega zapisa, za katerega sem se odločil pred točno šestimi minutami in bo prej kot strokovnemu, utemeljenemu in strukturiranemu branju naključnega bralca, namenjen refleksiji in oceni trenutne situacije pri meni doma tj. samorefleksiji.

Zadnjič sem se zgrozil, ko sem prebral tale zapis. Piše, da: "/.../ you must reuse an organic cotton shopping bag 20,000 times before it will have less environmental damage than a plastic bag." Šôk! In sem malo zapadel v razmislek. Šuntanje, da so papirnate vrečke in vrečke iz blaga bolj ekološke, ali, kot nam radi rečejo celo biološke ali organske, je popolna laž. Z uporabo ne-plastičnih vrečk zares nismo prav nič bolj ekološki. Seveda jih uporabljamo večkrat in se s tem načeloma izognemo produkciji in posledično uporabi novih (plastničnih) vrečk. Ampak za ustvarjanje enih in drugih vrečk porabimo energijo in druge surovine. Ko jih zavržemo koristimo prostor za njihovo odlaganje po uporabi in tvegamo njigovo razgradnjo v drugačne oblike, tudi toksične za okolje.

V mojem predalu se je nabralo mnogo promocijskih "bombažnih" vrečk, ki podjetja pozicionirajo kot "naravi prijazna". Za nakupe in izlete pa uporabljam zgolj dve vrečki. Kaj naj naredim s preostalimi, pa ne vem. Naj jih že pred uporabo zavržem? Podarim? Odločil sem se, da tudi teh vrečk ne bom več jemal (načeloma, načeloma), ne v trgovinah, ne na promocijskih dogodkih.



OBVEZEN OGLED

Kdor si še ni ogledal dokumentarca avtorice Sarah Neubauer, 

Cena plastike, naj to stori takoj.




TRAJNOSTNO ali VZDRŽNO?


Ob živce me spravljajo podjetja, ki tepihe ter fasade barvajo v zeleno in se hvalijo s svojim doprinosom k trajnosti. Kaj sploh pomeni trajnost? Kaj je trajnost? Slovenci si jo v večini razlagamo napačno. Sustainable bi bilo bolj smislno prevesti v vzdržno. To vam lahko najbolje ponazorim s primerom prof. Tomana: Če človek vsak dan pije, je pijanec. Če kakšen dan alkohola ne pije, je vzdržen. Prihrani! Špara svoja jetra, denar, ženi prihrani skrbi ... In prav tako bi morali na okolje delovati tudi mi. Z najmanjšim vplivom nanj. Kar se da previdno. Smotrno. Tako, da znamo strokovno presoditi kdaj izrabljamo naravni vir in kdaj ne. Da znamo reči stop. In, da nismo trajnostni. Ker naravnih virov ni moč izrabljati trajno, saj jih po izrabi ne bo več. Ker razvoj ni trajen, ker se stalno spreminja in ni enak. Da iščemo nove rešitve, ki bodo okolje obremenjevale čim manj. Da se vzdržimo in kdaj potrpimo. Da smo vzdržni.

RECIKLAŽA JE LE ZAČASNA REŠITEV


V zadnjem času je postala plastika tako zelo nezaželena, skoraj osovražena, da sta edini sprejemljivi opciji postali neuporaba plastičnih izdelkov (embalaže, slamic, vrečk ...) in obvezna ter vedno bolj samoumevna reciklaža. In baje tudi reciklaža ni sprejemljiva. Zakaj? Toman v intervjuju pravi tkole: "Recikliranje je v marsičem okoljsko nesprejemljivo, med drugim zaradi porabe energije in iz vidika vrnitve plastike v drug krogotok, a na koncu bo plastika še vedno ostala, ne glede na to, kolikokrat jo uporabimo. Še več, lahko da se bo v okolje vključila v bistveno bolj komplicirani in nevarnejši obliki." H kompleksnosti sestave plastike, razgradnji in vnosu v okolje pa pripomoremo tudi tisti, ki, misleč, da okolju in prihodnosti delamo uslugo, kupujemo "eko" tekstilne izdelke iz recikliranih materialov.




ŽELVE IN KITI BODO PREŽIVELI


Čeprav redno recikliram in iščem vzdržne bivanjske rešitve, še vedno nisem na takem nivoju, kot bi lahko bil. Zakaj? Ker za vzdržno življenje potrebujemo več volje in časa. In kdar imamo voljo nimamo časa in obratno.

Če tukaj iščete 7 nasvetov, kako zmanjšati porabo plastike v 7 korakih in tako pripomorete k zmanjšanju smrtnih žrtev med sesalci, potem najbrž niste na pravem mestu. Moj doprinos k ohranjanju ekosistemov ali bolje rečeno, k zmanjšanju osebnega vpliva na okolje, se je v preteklem letu, stalno spreminjal. S čim sem začel in s čim sem končal, da je moje bivanje bolj vzdržno do okolja?*

01

MANJ OBLAČIL

Od lanskega poletja sem pričel z nakupovanjem tekstila, ki je organskega izvora. Vsi poliestri, viskoze, poliamidi ipd. odpadejo. Vem, da tudi pridobivanje bombaža, lana, volne ... ni najbolj ekološko, prav tako niso ti materiali najbolj obstojni. So pa nekoliko bolj "naravni", njihova razgradnja pa kratkotrajnejša. In kaj storiš, ko želiš nov dežni plašč, narejen iz plastike? Ga kupiš?

Še en ukrep sem uvedel. Podpiram lokalne oblikovalke. Kupujem manj oblačil v trgovinah hitre mode in oblačila recikliram: dolge hlače odrežem in zarobim, da postanejo kratke; oblečem preveliko srajco starega očeta ali volnene hlače iz Centra ponovne uporabe. Ampak potem se ti v Ljubljani odpre Primark. Kaj sedaj? Greš in nabaviš kakšen kos? Ne upaš? Jaz bom gotovo šel. In gotovo tudi kaj kupil. Ker ... ravnovesje.

02

EKO ČISTILA

Nekaj sem jih nakupil v Bertu. So super lepa in kul, ker dišijo in dobr spucajo posodo, okna, tla, kopalnico. Ampak so kar draga. Še vedno se nisem poslovil od stelexa in wc čistil. Nekako ne zaupam tem "organskim čistilom". Moti me tudi to, da še vedno ne moremo kupiti čistil in mil, ki niso v plastični embalaži. Žajfo mam že.

03

POVSOD S KOLESOM

No, trenutno je kolo na servisu. Si pa ne predstavljam poletja brez vožnje s kolesom. Seveda je to trenutno moje edino prevozno sredstvo, a smatram, da tudi tako manj prispevam k onesnaženju.

04

FUJ SLAMCE

Znorim, ko jo dobim. Zmanjšanje uporabe slamc (ali slamic?) ne bo rešilo problema, je pa tudi to majhen doprinos predvsem k ozaveščanju.

05

MANJ SMETI

Rojstnodnevna darila se mi zdijo super primer. Ko slavljencem kupujemo nepotrebne pozornosti. Predvsem otrokom! Koliko igrač potrebujejo? In še en primer - ustvarjanje predmetov, zato, da so in jih uporabljamo zgolj za hip. Krame, ki se nam skozi leta nabere se zavemo šele ob selitvi. Koliko pa je zares tistih ključnih predmetov, s pravim pomenom, ki jih želimo vzeti s seboj? Ne prav dosti. Če te predmete in za življenje nujne potrebščine obdržimo, bomo lažje dihali. Tudi sam redno pucam predmete, se poslavljam od njih, jih podarjam v novo življenje ... Naučil sem se, da lahko koristijo še komu. Pa tudi to, da se ne polastim npr. nove skodelice, če vem, da je ne bom uporabljal dlje časa. Ful bi rad poskusil minimalistični način življenja. Z eno žlico, uniformo, belimi stenami ... Ampak mislim, da bi mi bilo po tednu dni tako dolgčas.

06

NARAVNI MATERIALI

Z največjim veseljem kupujem in dedujem predmete (in oblačila) iz naravnih materialov. Kakšne košare (Ribnčani na plac' majo bolane cekarje, kuhalnice, kuhinjske dile ...) ali pa glinene lonce za sobne rastline, ki ustvarjajo urbano junglo. Lesene, steklene in kovinske predmete cenim na drugačen način. Tudi tu pa velja: manj je več.

07

ZABAVE BREZ BALONOV

Brez!




*Skoči tudi na moj IG, kjer v Insta seriji o prenovi in vsem lepem, Večinoma doma, tedensko objavljam kaj se dogaja z mojim novim gospodinjstvom. Poglej, kako sem se pri prenovi spopadal z odpadki in ekološko opremo doma. 


REDUCE!

 


ZMANJŠAJMO PORABO SUROVIN, PREDMETOV, PROSTORA, ČASA


Čeprav ta zapis deluje kot pridiga, ne želim, da izpade tako. Ker pridig si navadno ne zapomnimo in jih tudi ne upoštevamo, ane. Sedaj je tisti trenutek, ko se med branjem objave zaveš, kaj vse imaš v svojem življenju. Koliko predmetov nosiš sabo in v kakšnem preobilju v resnici živiš? In prav ta način življenja vodi v ustvarjanje novih odpadkov. Zato se sedaj odločiva, kaj lahko kot posameznika narediva za okolje in zase. Pa naj se sliši še tako ceneno - naredimo korak sedaj! Prenehaj smetiti!







Ni komentarjev:

Objavite komentar

starejše zgodbe Domov